EKSKURZIJA V BOSNO IN HERCEGOVINO OD 20. – 22. 4. 2018 PETEK, dne 20. aprila 2018.

Strokovna ekskurzija Sarajevo 2018

EKSKURZIJA V BOSNO IN HERCEGOVINO OD 20. – 22. 4. 2018 PETEK, dne 20. aprila 2018

Da je bil program ekskurzije izbran po všečnosti in zadovoljstvu članstva, je dokaz, da se nas je prijavilo za dva avtobusa. Tudi to, da se nam bo dobro godilo, smo zaznali pred odhodom, ko so člani zadolženi za logistiko začeli utovarjati hrano, pijačo, mize in vse, kar je potrebno za piknik v naravi. Ni kaj, logistika se je kot po navadi tudi tokrat dobro izkazala. Razpoloženje je bilo kljub rani uri na visoki ravni in se je pri vsakem vstopu še stopnjevalo. Največ so k temu prispevali Šentjernejčani, ki so radodarno delili „fruštek“. Po opravljenih mejnih formalnostih na slovensko hrvaških mejnih prehodih, smo doživeli strožji, temeljit in dolgotrajni pregled med Staro in Novo Gradiško pri vstopu v Bosno. Marsikomu se je vrnil spomin na postopke v ranjki Jugi, ko smo hodili po kavo in kavbojke v Italijo in Avstrijo. Ker ogled 3. Pehotnega polka v Banjaluki in sprejem pri slovenskemu vojaškemu atašeju iz določenih razlogov ni bil odobren, smo potovali preko Drvente, Doboja , Zavidovićev, Zenice, Visokega in Iljaša do končne destinacije Sarajevo. Pogled na kraje in naselja ob cesti je bil žalosten. Ostanki porušenih in požganih hiš, z grmovjem poraščenih kmetijskih zemljišč zaradi neočiščenih minskih polj, številna nova pokopališča, živo pričajo o strahotah minule vojne. Prvi daljši postanek, namenjen okrepčilu, je bil v kraju Bistrica, na parkirišču istoimenskega motela. Arhitekturno bogat objekt, zgrajen v času Jugoslavije, danes z žalostno podobo čaka na redke goste, ki ga obiščejo. Podobno razdejanje kot podeželje, kažejo industrijski objekti. Nekoč znani giganti kot je Železarski kombinat Zenica – Iljaš, Rudniki in topilnica železne rude, TAS Sarajevo..., so zaposlovali na desettisoče delavcev in bili ponos jugoslovanske težke industrije, dandanes zdesetkani samevajo in propadajo. Edina novost so številna pokopališča in džamije , ki z visokimi minareti, v vsaki vasi oz. zaselku vzbujajo pozornost na islamizacijo dežele. Ob prihodu v Sarajevo je sledil panoramski ogled mesta. Palača skupščine in vlade Federacije BiH. Nova biblioteka (knjižnica), ker je bila stara med vojno uničena Moderna džamija, zgrajena po vojni v BiH Maršalat Avstro-Ogrske vojske. V teh prostorih je leta 1014 prespal AO prestolonaslednik, Franc Ferdinand. Med vožnjo po mestu je pripadnik Mlade Bosne Gavrilo Princip, po narodnosti Srb, izvršil nanj atentat, kar naj bi bil povod za začetek prve svetovne vojne. Barčaršija – stara orientalska tržnica, najznamenitejša turistična zanimivost. Po namestitvi v hotelih, poleg znamenite tržnice Baščaršije v starem mestnem jedru, smo se razdelili v dve skupini. Eni so šli na ogled znamenitosti Sarajeva, druga manjša skupina, pa smo odšli na sprejem na Veleposlaništvo RS. Sprejela sta nas veleposlanica ga. Bukinac in policijski ataše Matjaž Šinkovec. Veleposlanica je predstavila vlogo institucije, ki zastopa in koordinira interese RS v Federaciji BiH in desetih kantonih, ki delujejo kot države. Kot specifične posebnosti, ki vplivajo na varnost in odnose v večnacionalni skupnosti, je izpostavila zunanje vplive na večinsko prebivalstvo iz Srbije, Hrvaške in Turčije. Najbolj prikrit, pa hkrati v največji ekspanziji deluje islamski fundamentalizem. Podoba Sarajeva se je v zadnjem desetletju močno spremenila. Nekoč mesto z močno industrijo in obrtjo, danes to ni več. Danes prevladuje uradništvo, trgovine in hotelirstvo. V teh panogah so tudi najvišje plače. Cene v mestu so na nivoju slovenskih in sprejemljive le za višji sloj. Pokojnine in plače za nižji sloj so nizke. Mnogi so obubožali ali se preselili na podeželje. Mladi izobraženi kadri, pa odhajajo v tujino. Več podrobnosti s področja varnosti je predstavil policijski ataše Matjaž Šinkovec, ki vsklajuje delo med Ministrstvom za varnost Federacije BiH in MNZ RS in kantoni. Na prvo mesto je uvrstil mednarodni in domači kriminal, korupcijo na področju državnih organov, sodstva, mednarodne legalne in ilegalne migracije... Največ nereda je ravno na tem področju, ker zadeve sploh ne jemljejo resno. Namesto, da bi emigrante spremljali v azilne domove, jim dajo le pisne napotnice in migranti mimo domov potujejo na Hrvaško in naprej. Čeprav stalno opozarja vodstva kantonov na ta problem, se ne uredi  nič. Na nered v državni upravi opozarja tudi to, da ni točnega podatka o številu prebivalstva v Sarajevu. Operirajo s podatkom od 400 do 450.000. Verjetno je ta neznanka dobrodošla tistim, ki špekulirajo z volilnimi glasovi. Na slovenskem veleposlaništvu. Levo od veleposlanice je policijski ataše Matjaž Šinkovec (v kravati). Večerjali smo v MALEM MUZEJU ZGODOVINE BiH. Po večerji smo se sprehodili po starem delu mesta z neštetimi trgovinicami s spominki, kafiči, slaščičarnami ter ostalimi dobrotami z orientalskim privdihom. Sarajevčani pravijo, da kdor ni pokusil bureka in baklave, ni bil v Sarajevu.

SOBOTA, dne 21. aprila 2018 Po zajtrku smo krenili v mesto Konjic, na ogled „ TITOVEGA BUNKERJA“. Prihod v mesto Konjic Po odstopu Jugoslavije od resolucije INFORMBIROJA (informacijski biro mednarodnih komunističnih in delavskih partij) aprila 1948, je prišlo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo do hude zaostritve. Vzhodni blok je uvedel za Jugoslavijo ekonomsko blokado. Vrstile so se grožnje z vojaško intervencijo. Na vzhodnih mejah (Madžarska, Romunija, Bolgarija) so se vrstili oboroženi incidenti. Ker smo se po vojni navezali na Sovjetski blok, nam je obrnil hrbet ves Zahodni svet in uvedel ekonomsko blokado. Ostali smo osamljeni. Situacija je bila hujša kot kdajkoli. Ko so Američani uvideli, da se je jugoslovansko vodstvo s Titom na čelu dokončno ločilo od sovjetske diktature, so na pomoč priskočile ZDA. Titu so odobrili nepovratno finančno pomoč 20 milijard dolarjev za krepitev gospodarstva in oborožitev. Sredstva so bila porabljena v sledeče namene: – 6 mrd. za gradnjo protiatomskega bunkerja v Konjicu – 4,5 mrd za gradnjo vojne luke LORA pri Splitu – 6 mrd za gradnjo podzemnega letališča ŽELEVA pri Bihaču in – 3,6 mrd za oborožitev pred upravno stavbo Bunkerja . Poleg predsednika Marjana je vodička, ki nas je spremljala po bunkerju Delovna soba šifro-teleprinteristov, ki so vzdrževali zveze znotraj in navzven Titova konferenčna soba Titova in Jovankina spalnica Opasači z raznobarvnimi vrvicami za orientacijo po „labirintu“. Te so si vojaki nadeli, ko so imeli opravek v drugih prostorih, da so se znali vrniti na izhodiščno točko. Bunker so začeli graditi leta 1953 v strogi konspiraciji in ga končali leta 1979. Grajen je kot protiatomsko zaklonišče. Namenjen je bil vodstvu države in poveljstvu obrambe. Nahaja se v globini 273 metrov pod zemeljskim površjem v izmeri 6.000 kvadratnih metrov neto uporabne površine. Velikost prostorov je v mejah minimalne zagotovitve potreb za življenje in delo. Za funkcioniranje bunkerja je skrbelo 340 stalno zaposlenih oseb. Iz bunkerja je vodil vertikalni po klinih zasilni izhod, ki je hkrati služil tudi za prezračevanje. Vodo so črpali iz struge ekološko neokrnjene reke Neretve, ki teče nekaj deset metrov nižje. Elektriko je proizvajal 400 KW generator. Oprema je proizvod jugoslovanskih podjetij. Pretežni del so zastopane slovenske firme. Telekomunikacije so v celoti Iskrine, keramične ploščice so iz IGK Račje selo. Na steni smo opazili napis „Keramičke ploćice, Patkino selo kod Trebnjeg“ Leta 1992 , je general Kohnjac iz generalštaba JLA dal vojakom, ki so skrbeli za bunkar ukaz, da ga minirajo. Na srečo je varnostna služba povelje odkrila. Vojaki so pobrali arhiv in po zasilnem izhodu zapustili bunker. Na površju so pričakali helikopterje, ki so jih odpeljali na varno. Leta 1992 je bunker prevzela vojska BiH, nato pa ga predala občini Konjic. Trenutno je najbolj obiskana turistična destinacija na tem območju. Prihodki od vstopnin zadostujejo za redno oskrbo in zaposlene. NAJVEČJA ZANIMIVOST BUNKERJA JE TA, DA TITO NIKOLI NI BIL V NJEM, PA ČEPRAV JE PO NJEMU POIMENOVAN. POPOLDANSKI IZLET NA TREBEVIĆ NA PLANINI JAHORINA. Po ozki dotrajani cesti, zgrajeni leta 1984 za zimsko olimpijado, smo se zaradi srečevanja težko prebili na Trebević, na razgledno točko, od koder so z minometi vsakodnevno obstreljevali Sarajevo. Dnevno so izstrelili od 300 do občasno tudi 3000 granat. Pogled na razpadajoče objekte, zimskih olimpijskih iger, zgrajenih v času skupne države, dajejo žalosten videz. Bob steza je v funkciji le v enem delu, ki deluje kot sankališče poleg hotela, ki ga je zgradil nemški lastnik. Slučajni izletnik Sarajevčan, ki smo se srečali, je povedal, da je to za mnoge Sarajevčane „Meka“. Ob vikendih prihajajo družine do hotela, od koder pošiljajo „fotke“ prijateljem in znancem, s katerim se pohvalijo, da so bili v prestižnem hotelu. Pogled na Trebević na planini Jahorina Vhod v olimpijsko naselje, Pogled na Sarajevo, s točke, katere so dnevno izstrelili od 300 do večkrat tudi 3000 granat, Gondolska žičnica, ki povezuje Sarajevo z vrhom Trebevića. Zgradili so jo Švicarji, Na povratku v Sarajevo smo imeli v lepem, dokaj novem hotelu BOB obilno kosilo. Skupinski posnetek pri hotelu BOB. Večer smo ob moderni glasbi preživeli v znani pivnici SARAJEVSKE PIVOVARE. NEDELJA, dne 22 aprila 2018 Po zajtrku smo se odpravili na ogled najbolj atraktivne iznajdbe prebivalcev Bosne v najhujših vojnih razmerah, TUNELA REŠITVE. Dovtip, da se Bosanec znajde vedno in v vsaki situaciji, se je potrdil tudi ob tej priliki. Sarajevo je bilo oblegano 1425 dni. Pravijo, da je bila obkolitev tako temeljita, da se ne bi mogla miš prebiti skozenj. Mesto je bilo brez elektrike, plina, gretja, zdravil, živil in druge oskrbe. Da bi vsaj nekoliko omilili krizo, so pričeli z izkopom rova, imenovanega TUNEL REŠITVE. Tunel s tajnim imenom DB, kar pomeni Dobrin – Butmir, so začeli izkopavati na dvorišču družinske hiše Kolar v začetku leta 1992 in ga konec leta dokončali. Izkop je potekal pod letališko stezo, v najstrožji konspiraciji. Poleg domačinskega prebivalstva so angažirali še rudarske strokovnjake. Dimenzije tunela so: V= 150 cm, Š =120 cm in dolžina 800m. Ves odkopani material so prepeljali v vrečah do hiš, ki je služil kot bariera proti obstreljevanju. Po končani gradnji je dobil dejansko funkcijo rešitve. Mnogi Sarajevčani so se oskrbeli z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, mnogim pa je omogočil pobeg iz pekla. Na dvorišču družinske hiše Kolarjevih so začeli kopati vojni tunel rešitve, Maketa letališča, pod katerim prečka tunel, označen s črno črto, Orodje, ki so ga uporabljali pri kopanju Pogled v notranjost rova Med vojno v Bosni se je je odvijala še ena kruta posebnost „safari na ljudi“. Posebne skupine so privabljale ljudi, ki so plačali določeno vsoto, jih namestili v stolpnicah, od koder so z ostrostrelnimi puškami streljali na ljudi, ki so jih izbrali za živi cilj. Pri tem niso izbirali ne po starosti, ne po spolu. Oni so uživali in tekmovali po številu trupel. Mnogi, ki niso bili smrtno zadeti, so umirali v težkih mukah, ker se jim nihče ni upal približati. Vse to se je dogajalo 8 let po olimpijadi. Popoldne smo krenili proti zgodovinskemu mestecu Jajce, kjer so bili na II. Zasedanju AVNOJ-a postavljeni temelji Nove Jugoslavije. Poleg vseh sklepov, je za nas najpomembnejši tisti, ki je zahteval vrnitev Slovenskega primorja, Istre in otokov do Zadra, ki jih je z Rapalsko pogodbo l. 1920 dobila Italija. Sklep so zavezniki (VB, ZDA) realizirali leta 1954, kot protiuslugo za sodelovanje partizanske vojske z zavezniki v borbi in porazu fašistične Italije ter nacistične Nemčije. Nekoč slavno mestece, je danes obubožano naselje, iz katerega se ljudje izseljujejo, zapirajo šole, standard zaradi velike nezaposlenosti pada. Naključni staroselec je povedal, da so množični obiski, le še dvakrat na leto za Dan Mladosti 25. maja in dan republike 29. november. Največ obiskovalcev je starejše populacije iz Slovenije in Hrvaške. Z namenom, da bi ohranili zgodovinski spomin, so ravno v času našega obiska temeljito prenavljali center mesta. Slap reke Pive v Jajcu Takole zakleneta zaljubljenca večno zvestobo pred sklenitvijo zakonske zveze, ključke pa vržeta v vodo. Stavba, v kateri je potekalo od 27. do 29. novembra 1943 drugo zasedanje AVNOJ ( antifašističko veće nacionalnog oslobodženja Jugoslavije), Dvorana, v kateri je potekalo zasedanje. Vožnja proti Bihaču je postala utrujajoča. Zmanjkalo je maliganov, heroji so postali utrujeni in zaspani. Biološka potreba po odtakanju je zahtevala postanek. Na parkirišču pri bencinskem servisu so se fantje postavili ob ograji in vzdihovali od olajšanja. Ko so bili užitki na višku, je radost prekinila policijska patrulja, ko jim je povedala, da so v Bosni za takšna početja visoke globe, je marsikoga prijela še velika potreba. Konec dober, je vse dobro. Ko so se dogovorili čigavi so, so jih „častili za pišanje“. Pozno kosilo ali zgodnjo večerjo smo imeli v modernem hotelu z lepim razgledom na reko Uno. Pogled z restavracije na reko Uno, bogato z ribami in račkami.

S tem je bil program ekskurzije zaključen. Ostala nam je le še vožnja proti Novemu mestu. Nekateri so doživeli še vratolomno vožnjo preko Gorjancev. Zadnjo besedo pred razhodom je imel predsednik Marjan, ki se je poleg vsega še posebej zahvalil g. Hudoklinu za organizacijo tako bogatega in brezhibno izpeljanega programa.

 Zapis in fotografije: Anton Gole

Ostale fotografije si oglejte v galeriji pod naslovom: STROKOVNA EKSKURZIJA SARAJEVO 2018