V letu 2017 je bil društvo sever DBK organiziralo strokovno ekskurzijo v Srbijo. Dne 26.5.2017 v jutranjih urah so se člani odpravili na tridnevno ekskurzijo. Ogledali so si kar nekaj znamenitosti. Utrinke s ekskurzije si lahko preberete v priloženem članku g. Antona Goleta. 

Galerija fotografij. 

Niš 2017

STROKOVNA EKSKURZIJA ČLANOV PVD SEVER DOLENJSKA IN BELA KREJINA TER NJIHOVIH PARTNERJEV.

Zadnji vikend v maju smo se odzvali povabilu policijskih kolegov iz Niša. Zgodaj zjutraj 28. maja sta nas prijazna voznika avtobusnega prevoznika FS prevozi, popeljala proti Srbiji.

Da predsednika Marjan Dragan in Franc Hudoklin dobro opravljata svoje funkcije, vemo že dolgo. Ob tej priliki pa sta se izkazala, da dobro obvladata tudi logistiko. Poskrbela sta za bogato popotnico v kilogramih, kalorijah in litrih. Za poslastico pa so poskrbele naše sopotnice. Vse te dobrote smo prvič okusili na avtocestnem počivališču blizu Novske. Bogate narezke z zelenjavnimi prilogami smo zalili z dolenjskim posebnežem.

Okrepčani in dobre volje smo pripotovali do prve postojanke v Srbiji. Ustavili smo se v nekdaj zaprtem vojaškem lovišču Moravić. Tu je vojaška vrhuška nekoč v oborah plenila visoko divjad in bogatila zbirko s trofejami najvišjih ocen.

Po kavici nas je pot vodila proti sremskemu mestecu Rumi, kjer nas je na robu mesta v borovem gozdiču v restavraciji hotela Borkovac čakalo kosilo.

Sledil je ogled Muzeja Jugoslovanskega vojnega letalstva na Batajnici pri Beogradu. Arhitekturno lepo zastavljen objekt je bil nekoč ponos države. Danes temu ni tako. Da je slabo vzdrževan, je posledica v pomanjkanju sredstev. Veliko eksponatov je deponiranih v skladiščih in okolici, ki čakajo na restavriranje in postavitev v muzeju. Na vhodu v muzej smo se srečali z uslužbencem muzeja, ki je povedal, da je kot oficir JLA v enoti protizračne obrambe služboval na Vrhniki.

Pot smo nadaljevali mimo Beograda in Avale skozi nekaj manjših mest Šumadije proti Kragujevcu. Iz avtobusa smo si ogledali pomembne značilnosti mesta: Nekoč slavne Zavode Crvene zastave, kjer so izdelovali fičke, stoenke..., orožje za vojsko in lovce. Sedaj je v lasti italijanske firme FIAT, “ Staro Livnico“, v kateri so vlivali topove vseh kalibrov že za potrebe Avstroogrske vojske. Peljali smo se mimo spominskega parka ŠUMARICE, kjer stoji Muzej 21. oktober, v spomin na žrtve nemškega terorja. Na ta dan so Nemci odpeljali nekaj razredov gimnazijcev, vajencev, profesorjev in katehetov na kraj Šumarice in jih postrelili. Po ogledu mesta je sledila malica.

Po prihodu v Niš smo se nastanili in večerjali v hotelu LAGUNA LUX. Po zajtrku smo se z vodičko, rojeno v Kranju, vkrcali na avtobus na panoramski ogled mesta Niš, ki šteje od 200.000 do 230.000 prebivalcev. Točnega števila nimajo zaradi preseljevanja Romov in beguncev. Glavne znamenitosti, ki smo jih videli ali obiskali so:

MEDIANA – Rezidenca Rimskega cesarja Konstantina, ustanovitelja Niša. To je eno najpomembnejše arheološko odkritje v zadnjem času v Srbiji.

ČELE KULA – Edinstven spomenik na svetu, z vgrajenimi človeškimi lobanjami. Glave so posekali Turki v vstaji leta 1809 poraženim srbskim vojakom, v znak zastraševanja. V steno je bilo vgrajenih 952 lobanj, Danes jih je le še 59.

KULA – Niška trdnjava, zgrajena na obali reke Nišava. Obdaja jo obzidje dolgo 2km, 6m visoko in 4 m široko.

KONCENTRACIJSKO NACISTIČNO TABORIŠČE 12 FEBRUAR. Taborišče na Rdečem križu predstavlja eno od maloštevilčnih ohranjenih taborišč v Evropi, ki priča o trpljenju srbskega, romskega in židovskega ljudstva v letih okupacije 1941-45. Trpljenje v taborišču je doživelo 30.000 taboriščnikov. 12. februarja je organizirano poskušalo pobegniti 150 zapornikov. Pobeg je uspel 105 taboriščnikom, ostale so postrelili.

Popoldne smo nadaljevali pot v 40 km oddaljeno mestece SVRLJIG, ki je pobratena občina z občino Šentjernej. Pobratenje je bilo sklenjeno v času županovanja Franca Hudoklina. Tu je bil nekoč obrat Tovarne zdravil KRKA, v katerem so odkupovali in predelovali zdravilna zelišča. Sedaj je objekt v razpadu in je vsem žal, ker so izgubili dragocena delovna mesta. Ob prihodu so nas pred občino pričakali funkcionarji občine in lokalne televizije. Vsejni sobi so se zvrstili pozdravni nagovori, predstavitve občin „piče dobrodošlice“ in malica. Iz predstavitve občine smo spoznali, da jih najbolj tare brezposelnost, slaba kmetijska politika, socialna varnost in oddaljenost od centrov. Razvita je ovčjereja, po znani pasmi vrljiške ovce. Razvito je čebelarstvo. Izstopa lipov med, ki ga pridobivajo iz 40.000 panjev. Bogata so tudi lovišča, ki obsegajo 5oo.ooo ha lovnih površin. Slovo od gostiteljev je bilo prisrčno, z mnogokrat izrečenimi željami „Dođite nam opet“.

Ob povratku v Niš smo skrenili še v Niško banjo. Nekoč mondene toplice z bogato hotelsko ponudbo, danes to niso več. Ostal je le še termalni del za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni in zdravljenje po poškodbah. Hotelski del je v razpadanju. Kljub nizki ceni, kupca ni. Za slovo od toplic nas je doletel še močan naliv.

Pred večerjo smo obiskali vinsko klet MALČA. Najprej so nam s filmsko predstavitvijo prikazali pridelavo vina in izdelavo glinenih amfor. Posebna zanimivost kleti, s kapaciteto miljon litrov na leto, je zorenje vina v amforah, znotraj oblitih s čebeljim voskom, zakopanih v zemlji. V soju sveč in njihovem bogatem tradicionalnem prigrizku smo degustirali najboljša vina, ki jih klet premore.

V restavraciji, ki je poleg kleti, so nas ob zvokih starogradskih pesmi postregli s specialitetami tradicionalne srbske kulinarike. Mnoge je prevzela nostalgija na stare čase, ko so zaigrali in zapeli „Jugoslavijo“. Sredi noči smo se vrnili v hotel. Nekateri smo šli počivat, najbolj zagreti pa so nadaljevali veseljačenje z brhkimi „pevačicami“ hotelu.

Naslednje jutro, po zajtrku in slovesu z gostitelji, smo se napotili proti 250 km oddaljenemu Beogradu. Na počivališču Bubanj Potok smo „počistili“ preostanek popotne malice. Znamenitosti Beograda smo si ogledali med vožnjo. Videli smo največjo stvaritev Srbske Pravoslavne cerkve na Balkanu, Hram Svetog Save, zgradbe političnih, upravnih in vojaških zveznih predstavništev nekdanje skupne države. Postanek v Novem Beogradu je bil namenjen nakupom v trgovskem centru UŠĆE.

Zadnji postanek na ozemlju Srbije je bil namenjen ogledu spominskega obeležja, ki ponazarja „Preboj sremske fronte 1944“, ko se je poveljnik „E“ fronte general von Lehr s svojimi silami iz Albanije in Grčije vračal, so mu to hotele preprečiti enote partizanske vojske, a jim žal ni uspelo. Nasprotnik je imel premoč v oborožitvi in živi sili. Brezpogojno kapitulacijo je bil prisiljen podpisati s partizanskim poveljnikom Ivanom Dolničarjem v Topolšici 9. maja 1945. Na tej destinaciji smo se še malo okrepčali in počistili s Srbskimi dinarji.

Zadnaj postojanka je bila Jasenovac v Hrvaški Posavini, kjer je bilo hrvaško ustaško kontracijsko taborišče v letih 1941 – 45.  Domnevno je bilo ubitih 100.000 Srbov, Romov, Judov, Hrvatov in Slovencev. Med umorjenimi so bile tri slovenske nune, ki so bile pred kratkim proglašene za Blažene in 9 slovenskih duhovnikov.

Vračali smo se preko mejnega prehoda Rigonce in v Novo mesto prispeli okrog 23. ure.

Za opis tako lepe ekskurzije, ne vem, če imam dovolj bogat besedni zaklad. Pa vendar sem skušal izliti naša doživetja na papir in jih deliti z vsemi, ki so to zamudili.

                                                                                          Za Društvo SEVER

                                                                                                Anton Gole